Moja zgodba
Psi so del mojega življenja že od nekdaj, resnično pa sem jih začela globlje razumeti šele takrat, ko sem ob svoji psički prvič zares dojela, da vzgoja ni le učenje vedenj, ampak predvsem gradnja odnosa. Prav ta izkušnja me je vodila v bolj poglobljeno raziskovanje pasjega vedenja, učenja in komunikacije ter oblikovala moj pogled na delo s psi, ki temelji na razumevanju, spoštovanju in sodelovanju.
Po izgubi naše rešenke Nane smo v družino posvojili Luiso. Prav ona je bila psička, ki mi je odprla povsem nov pogled na vzgojo. Ni jo motiviralo tisto, kar naj bi delovalo po klasičnih pravilih, zunanji svet pa je bil zanjo veliko močnejši in zanimivejši od vsega, kar sem ji lahko ponudila jaz. Ob njej sem začela zares razumeti, kako pomembno je psa najprej poslušati, ga poskusiti razumeti in z njim zgraditi odnos, v katerem se lahko počuti varno. Prav tam se je zame začelo globlje razumevanje tega, kaj pes zares potrebuje, da lahko zaupa, sodeluje in se uči.
Vedno bolj me je zanimalo ne le, kako psa nekaj naučiti, ampak predvsem kako ga voditi skozi učenje na način, ki gradi samozavest, razumevanje in odnos. Verjamem, da najboljše učenje nastaja takrat, ko pes v procesu sodeluje, ker se ob njem počuti varno, slišanega in uspešnega. Prav zato pri svojem delu dajem velik poudarek jasni komunikaciji, zaupanju in spoštljivemu vodenju.
To razumevanje je danes srce vsega mojega dela.
Sem pasja inštruktorica, vzrediteljica labradorcev in vodnica reševalnega psa. Skozi svoj razvoj in izobraževanje sem se učila od nekaterih najbolj priznanih imen v svetu kinologije in še vedno raziskujem, rastem in se učim. Vse te vloge me vsak dan znova učijo, kako pomembno je, da psa ne gledamo samo skozi prizmo poslušnosti, ampak kot celostno bitje – s svojo naravo, občutki, nagoni, talenti in izzivi. Delo z različnimi psi, življenje z lastnimi psi in delo v praksi so mi dali zelo jasno spoznanje: univerzalnih rešitev ni. So pa načela, ki vedno ostajajo pomembna – odnos, zaupanje, doslednost, jasna komunikacija in način učenja, ki ima za psa smisel.
Ob svojih psicah in delu s strankami, to prepričanje vedno znova utrjujem. Vsak pes me sooča z drugačnimi vprašanji, drugačnimi izzivi in drugačnimi potrebami. In prav vsak me je nauči nekaj novega. Zato pri svojem delu ne iščem hitrih rešitev ali univerzalnih receptov, ampak načine, kako psa in človeka povezati tako, da se lahko zares slišita in razumeta.
Pes je živo bitje, ki se skuša znajti v našem svetu. In verjamem, da je naloga nas, ljudi, da ga pri tem vodimo pošteno, jasno in z občutkom.
Moja želja je, da bi vsak lastnik svojega psa razumel nekoliko bolje in da bi skupaj z njim znal graditi mirnejše, lepše in bolj povezano življenje. Pri svojem delu želim ljudi opolnomočiti, da psa ne vzgajajo skozi boj, temveč skozi sodelovanje. Da v njem ne vidijo trme ali neposlušnosti, ampak priložnost za boljše razumevanje. In da ob vsem učenju ne izgubijo tistega, kar je najpomembnejše – odnosa.
