Zanesljiv odpoklic psa je brez dvoma ena najpomembnejših, če ne kar najpomembnejša vaja pasje vzgoje. Hkrati pa je tudi vaja, s katero ima veliko lastnikov največ težav in neuspeha. Zanesljiv odpoklic pomeni svobodo za psa in lastnika in je hkrati tudi naša odgovornost in dolžnost. Pes, ki nima zanesljivega odpoklica ne sme biti spuščen, saj s tem ogroža sebe, druge pse in ljudi ter živali v gozdu. Kot sama vaja se sliši precej preprosto, vse kar od psa želim je, da se ob besedi »Pridi« obrne in priteče do mene. Zares pa je za psa vaja precej bolj kompleksna. Kadar govorimo o tako imenovanem 100% odpoklicu, mora pes preusmeriti svojo pozornost z nečesa zanj zelo zanimivega (srna, muca, pasji prijatelj, človek, zanimiv vonj,…), preusmeriti mora svoje telo, se napotiti proti nam, ob vračanju k nam mora ignorirati vse ostale mamljive motnje na poti in na koncu priti v stik z nami.
ZAKAJ JE ODPOKLIC PSA ENA NAJTEŽJIH VAJ?
Vsakič, ko psa pokličemo in nas ne upošteva, ga okolje bogato nagradi in tako odpoklic še poslabša. Če pes teče proti pasjemu prijatelju, mi ga pokličemo on pa odpoklic ignorira, je za neupoštevanje ukaza dobil zabavno nagrado – igro s svojim prijateljem. Če pes steče za srno in na poti ignorira naš odpoklic, je za nagrado dobil zadovoljujoče vedenje lova, ki njegovo telo preplavi z adrenalinom in dopaminom in hkrati zadovolji njegove najbolj primarne potrebe. Neupoštevanje odpoklica tako za psa v večini primerov nima nobene negativne posledice, ravno nasprotno, je zelo nagrajujoče.
Za neuspešen odpoklic psa pa je mnogokrat krivo tudi neupoštevanje pasjega plenskega oz. lovskega nagona in zatiranje le-tega. Klasične šole učijo precej poenostavljene metode učenja odpoklica, kot so zadržan odpoklic in klicanje psa med dvema človekoma, kar pa za zanesljiv odpoklic žal še zdaleč ni dovolj. Vsak pes ima v sebi nekaj plenskega nagona, nekateri več, nekateri manj. Naši psi so v bistvu plenilci. Čeprav imajo hrano servirano v posodicah, je v njih nekje še vedno tisti volk, ki je moral za preživetje iskati, slediti in ujeti svoj plen, svoje kosilo. Plenski nagon je genetsko pogojevan in ne bo izginil. Naval dopamina in serotonina ob lovljenju divjadi je za psa izjemno nagrajujoč in v tem noro uživa. Večina lastnikov se bori in skuša plenski nagon ustaviti, zatreti in ravno od tu pride največ neuspeha. Plenskega nagona ne moremo zatreti, lahko pa ga s pravilnimi tehnikami obrnemo v naš prid.
6 KORAKOV DO ZANESLJIVEGA ODPOKLICA
1. PREVENTIVA IN IZOGIBANJE NAPAKAM
Psi so izjemno pametni in se zelo hitro učijo. Učijo se s ponovitvami in naučijo se tistega kar nam je všeč in tudi tistega, kar nam ni všeč. Zato je preventiva pobegov in neupoštevanja odpoklica zelo pomembna. Sploh je pomembno, da pes nima možnosti loviti srn in drugih živali, saj v tem noro uživa in ko to enkrat spozna, ga je težje in težje tega odvaditi. V začetnih fazah učenja odpoklica imamo na psu VEDNO sledni povodec ali pa smo v varnem in ograjenem okolju. Super je, če psu lahko ponudimo možnost popolne svobode, a moramo biti res prepričani, da nam ne more nikamor pobegniti in se tako z zabavo v okolju bogato nagraditi.
Pomembno je, da smo vedno en korak pred psom in predvidimo, kje bi v določenem okolju lahko naredil napako. Večkrat kot se nam bo neka napaka ponovila, bolj se bo pes te napake naučil in posledično ignoriral odpoklic.
Da že takoj ob odpenjanju povodca (ali menjavi iz klasičnega na sledni povodec) ne izgubimo pozornosti našega psa, je priporočljivo ustvariti rutino ob odpenjanju povodca, s katero s psom ustvarimo povezanost in dobimo njegovo pozornost. Tako je manj možnosti, da ga bo takoj, ko bo svoboden, prevzela okolica in vonjave.
2. PRIMERNA IZBIRA OKOLJA
Kje s psom vadimo je zelo pomembno. Če je pes v nekem okolju v stresu, je pretirano vznemirjen in vzhičen ali pa je celo prestrašen, se ne bo sposoben učiti. Vedno damo psu nekaj časa, da se novega okolja navadi, da prevoha površine, se z okoljem spozna in v njem orientira, šele nato začnemo s treningom. Če pa je naš pes pod stresom, ga z uporabo različnih tehnik najprej sprostimo ali pa okolje za nekaj časa zamenjamo. Psu iz primeža stresa ali strahu pomagamo z vohljanjem in iskanjem, z obratnim pogojevanjem, igro in razdaljo.
3. ZADOSTNA KOLIČINA PONOVITEV V RAZLIČNIH OKOLJIH
Izredno pomembno je, da si za odpoklic psa vzamemo dovolj časa za trening, ravno tu pa veliko lastnikom spodleti, saj bi dostikrat želeli učenje odpoklica pospešiti. Povsem razumljivo, saj si vsi želimo svobodnega psa, a moramo se zavedati, da to terja svoj čas. Učenje vedno pričnemo v nemotečem okolju in se postopoma premikamo v bolj moteča okolja. Psi ne znajo posploševati, zato je nujno, da vadimo v različnih okoljih z različnimi motnjami. Ko bo pes dobil dovolj izkušenj, da odpoklic v vsakem okolju in vsaki situaciji pomeni isto – torej želim, da pride do mene – šele takrat ga lahko zares odpnemo s povodca. Smo psu res predstavili dovolj različnih vonjav, živali, situacij, okolij, podlag…? Smo vložili dovolj truda in ponovitev in povadili tudi ob zelo zahtevnih motnjah kot so srne, muce in drugi psi? Velikokrat se namreč zgodi, da lastniki ne povadijo vseh teh situacij in se nato ob npr. srečanju s srno znajdejo v neljubi situaciji.
4. ZADOVOLJEVANJE PASJIH NAGONOV
V današnjem svetu se od psov pričakuje zelo veliko, dostikrat preveč. Od njih pričakujemo, da so nezmotljivi in na nek način tudi, da niso zares psi. Ni nam všeč, ko kopljejo luknje, ni nam všeč, ko podijo srne, ni nam všeč, ko grizejo palice, ni nam všeč, ko vohljajo in je njihov nos ves čas na tleh. A ravno vohanje, kopanje, grizenje in lovljenje so vedenja, ki jih pes mora izvajati, da je zadovoljen in srečen. Pomagajmo jim nagone usmerjati tako, da bo ok tudi za nas. Nujno potrebno je, da psu skozi igro in različne aktivnosti zadovoljimo vse nagone, tudi nagon po lovljenju plena (seveda ne prave živali), in na ta način poskrbimo za njihovo dobrobit. Bodimo njihov partner v vseh teh aktivnostih in tako bomo za psa postali še bolj pomembni, kar se pozna na vseh vidikih pasje vzgoje, tudi na odpoklicu.
5. PRAVILNO NAGRAJEVANJE
Najpogosteje psa, ki se na odpoklic odzove in pride do nas, nagradimo s priboljškom, v najboljšem primeru z nekaj več priboljški. To pa je za psa dostikrat povsem nezadovoljiva nagrada, saj se je na drugi strani odpovedal nečemu zelo vznemerljivemu, da je prišel do nas (pasjemu prijatelju, srni, sledenju vonja, ipd.). Zato je pomembno, da z nagrado posnemamo vedenje, ki ga je pes želel izvajati stran od nas. Kaj je za psa najboljša nagrada tako ne odločate vi, ampak vaš pes sam. Vzemite si čas in raziščite kaj je tisto, v čemer pes uživa. To je seveda lahko tudi hrana, a bodite izvirni z načinom nagrajevanja in kako mu to hrano dostavite – naj jo ujame v zraku, zakotalite mu jo po tleh. Hkrati se prevečkrat dogaja, da lastniki podkupujejo psa ob odpoklicu in mu mahajo z vrečo priboljškov. Ko teh priboljškov ni, pes odpoklic seveda ignorira. Podkupovanje nikoli ne deluje, zato je pomembno da ločite med podkupovanjem in nagrajevanjem. Psa občasno nagradimo tudi z željeno nagrado iz okolja. Vse to bo poglobilo odnos z našim psom in pridobili si bomo njegovo zanimanje in zaupanje.
6. KORAKI UČENJA ODPOKLICA
Ko se lotimo učenja odpoklica je v prvi fazi pomembno, da psu na jasen in razumljiv način predstavimo, kaj od njega sploh pričakujemo in ukaz »Pridi« dobro pogojujemo. Z igro lovljenja oz. igro »Ujemi me, če me moreš«, na preprost in jasen način psu pokažemo, da je pri nas fino in da beseda »Pridi« pomeni, da vedno pride do nas. Nato učenje postopoma stopnjujemo z vedno več motnjami, kjer je zelo priporočljivo, da prva moteča okolja ustvarimo umetno. To pa pomeni, da se npr. s prijateljem ali družinskim članom zmenimo, da je motnja za našega psa, če ima zraven še umirjenega in stabilnega psa, še toliko boljše. Z ustvarjanjem motečih okolij bodite izvirni in uporabite svojo domišljijo. Vsak svojega psa pozna najbolje in najbolj ve, katere motnje so zanj najtežje. Temu posvetite največ pozornosti.
Brez katerih vaj bo 100% odpoklic psa praktično nemogoče doseči?
Za dosego zanesljivega odpoklica ni dovolj zgolj vaja odpoklica samega. Ključno se je posvetiti tudi štirim sklopom vaj oziroma dejavnostim- vajam pozornosti in fokusa na lastnika, vajam samokontrole, igri in zadovoljevanju nagonov in vajam odpoklica ter pogojevanja besede »Pridi«.
Zanesljiv odpoklic je morda res kompleksna vaja, a z nekaj truda, dosegljiva za vse. »Moj pes je lovski pes, danes je polna luna, moj pes je neubogljiv in trmast«, vse to niso izgovori, da odpoklic ne deluje. Psu ponudite dovolj primerne mentalne zaposlitve, zaposlite njegove nagone in bodite njihovi partnerji v svetu vonjav in igre, pa bo zanesljiv odpoklic tudi za vaju kmalu realnost in vajini sprehodi en sam užitek.
Če se želite s psom prijaznimi in zabavnimi metodami tudi vi lotiti učenja zanesljivega odpoklica, imam za vas pripravljen posnetek predavanja, ki traja več kot 2 uri, z obširno razlago in praktičnimi vajami.
https://www.spletnapasjasola.si/courses/zanesljiv-odpoklic-psa-spletno-predavanje
